
Že nekaj časa se zliva skozme praksa zavestnega dotika. Praksa samo-dotika in dotika tistih, ki ležejo na moj bolster in joga blazino. In ta prelep jin dotik se preliva vedno bolj. Vem, da ni naključje, da k meni pridejo ravno taki ljudje, da mi to prakso pomagajo poroditi kot jo vidim oziroma čutim v svoji notranji viziji. Hvaležna sem za vas, dragi moji prejemniki in izmenjevalci zavestnega dotika. Dotik je nekaj tako primarnega, vgrajenega v nas. Je govorica telesa, je hrana duha.
Sama sem mnenja, da je zavesten, spoštljiv dotik zdravilen.🙌❤️
Je način zdravljenja skozi čutenje in polno prisotnost. Je izkušnja izmenjave, v kateri so vse besede odveč. Je le prostor, sočutna in polna prisotnost. Roka, ki drsi po telesu, se ustavi, ker čuti, da jo kliče tja. Da je tu, ravno tu, potrebno samo biti, da steče vse nad in pod besedami. Dotik je priča zgodbi telesa. Je priča vsemu, kar shranjujemo in zapisujemo v naša tkiva. Kar predalčkamo in skrivamo globoko v nas. In malo po malo, z zdravilnim jin dotikom drsimo skozi sloje, mehčamo, prejemamo, odpiramo, transformiramo. Zdravimo, pa še vemo ne. Proces se zgodi.
Je ena globljih povezav s seboj in drugim sočlovekom. Ja način, ki se te dotakne
globoko. Saj ni v glavi, je povsem v telesu. Je praksa utelešanja. Je zgodba, o kateri
želim in moram govoriti. Je način, ki ga želim poroditi v ta naš svet. V moje odnose. V moje delo. Je moj navdih, ki upam, da prižge tudi vašo iskro. Toliko kolikor je dotik lahko svet, mil in zdravilen pa je lahko tudi sega preko naših mej in je preprosto neprijeten. Zato proces preko dotikanja ni hec. Kliče po posebni previdnosti,
hrepeni po milini, prisotnosti, predaji in pa predvsem polnem spoštovanju. Po
varnem okolju in medsebojnem zaupanju. V našem bitju prebuja milo, čisto, primarno. Kako doseči, da gre zgodba z dotikom v pravo smer? Sama vedno začnem s čistim namenom, lepim, spoštljivim, v najvišje dobro vseh in vsega. Dotik se odvija brez agende o tem, kaj naj bi bil. Brez cilja, kam naj bi prišel, kaj naj bi dosegel. Obstaja v trenutku. Brez obsodbe primernosti, razlage, zakaj.
Izmenjava dotika med dvema je lahko tako zelo zdravilna, ko se dogaja v svetem
prostoru in polnem zavedanju. Takrat se lahko predamo, spustimo in le sledimo zaznavi.
Roke potujejo, telo se odpre in govori. Roke sledijo le tja, kamor telo dopusti v posamezni izmenjavi…
Kam te vodi moje telo? Čuti. Naj tvoje dlani postanejo ušesa in očesa, naj te
vodijo skozi zaznave. Začuti moje telo globlje od vrhnjih slojev. Pronicaj nežno, kot
kaplja, ki počasi drsi z lista… Kaj prišepne moje telo tvojim rokam? Ne govori, le položi dlani in ostani z mano, s telesom. Dihaj. Drži prostor in prisotnost, mehobo. Bodi v nežnosti z mojim telesom. Zgodba z jin dotikom, dotikom sočutja in miline, v nas prebuja vse tisto pred in nad besedami. Popelje v izmenjavo , ki je tako primarna, tako naravna, da se vprašaš, zakaj, le zakaj sem potrebovala toliko časa, da sem prišla nazaj h koreninam dotika. V njegovo srčiko. V njegov namen.
Dotik nam omogoča toliko ugodja. Morda so prav takšne izmenjave njegovo poslanstvo.
Rada mislim tako❣️
Preko naših rok, odprtih src, lepega namena, naj živi zdravilni dotik miline in sočutja.
Zdravilni JIN dotik🙌🌸🦋💚🙌